Agresivni otroci - Kako preprečiti agresivnost pri otroku?

Agresivni otroci - Kako preprečiti agresivnost pri otroku?

25.02.2017 | Avtor: Urška Primožič
"Svetujem vam, dragi starši, da si vzamete čas za svojega otroka in se z njim čim več pogovarjajte, skupaj iščite rešitve, mu pomagajte pri oblikovanju pozitivne samopodobe in predvsem bodite z njim potrpežljivi, pa četudi se boste kdaj morali »ugrizniti v jezik«. Nikar se fizično ne znašajte nad otrokom, ne vpijte nanj in ne zmerjajte ga z grdimi besedami, kajti otroku ste prvi zgled in le tako boste nekoč ponosni na to, kako so vzgojeni vaši vnuki. "
»Ta otrok je pa agresiven,« si včasih potihoma zašepetam, ko že tretjič v enem dopoldnevu opozorim istega otroka, naj ne tepe in grize prijateljev. Sama pri sebi opažam, da se mi take in podobne misli pritihotapijo vse pogosteje, še posebej v vrtcu, v uvajalnem obdobju. Ker pa moramo vzgojiteljice svoje delo opravljati strokovno, sem se zavestno odločila, da ne bom ostala pri tej izjavi in z njo »zapečatila« otroka.

Če je njegovo trenutno vedenje agresivno in se fizično spravlja nad ostale otroke, mi vest narekuje, da poskušam priti zadevi do dna in ugotoviti, zakaj je določen otrok v določenem okolju agresiven.

Če vaš otrok kdaj pa kdaj ugrizne prijatelja, ga udari z igračo, ga pocuka za lase ali če bi za vašega otroka lahko rekli, da je včasih nasilen, še ne pomeni, da morate biti starši zaskrbljeni. Zavedati se moramo, da so obdobja, ko naši nadobudni malčki iščejo sami sebe, hkrati pa zavestno preizkušajo svoje starše in njihovo reagiranje na določeno situacijo.

Še posebno se zabavajo, ko nas vodijo k postavljanju meja in nas privedejo v nam neprijetne položaje. Zato se moramo zavedati, da agresivnost ne izhaja vedno iz hudobije. Velika verjetnost je, seveda je to odvisno tudi od otrokove osebnosti, da bo otrok, ki je bil vedno prijazen, ki po maminih besedah ni bil nikoli problematičen in ki je vedno ubogal na prvo besedo, prej ali slej ob vstopu v vrtec porinil prijatelja. Brez skrbi. Išče le svojo pot, obenem pa se uči braniti se, saj so to zanj nove situacije in dragocene izkušnje. Od nas odraslih pa je odvisno, če bo tak vzorec vedenja shranil v sebi in ga nadaljeval.

Vse pogosteje zasledim tudi verbalno nasilje, ki pa ni tako hitro opazno in prav zaradi tega je lahko še bolj boleče (za otroka, ki to doživlja) in predvsem dolgotrajnejše.

Zato moramo biti pozorni na novince v vrtcu in prav tako na otroke, ki se jim to večkrat dogaja. Preden stopimo pred agresivnega otroka, se moramo sami pri sebi vprašati, zakaj je nasilen. Tako vedenje se namreč lahko prepleta s kakimi drugimi, nam nepoznanimi težavami. Lahko da je tak otrok prizadet na čustvenem področju, lahko ima nizko samopodobo, lahko išče pozornost, ima težave s starši (alkohol, prepiri …) ali pa samo posnema svoje starše, ki nezavedno na tak način vzgajajo svoje otroke.

Še posebno težko in neprijetno je za tiste starše, ki imajo zaradi podobne vzgoje svojih staršev tak vzorec že zakoreninjen v sebi. Ti starši se morajo še posebno nadzorovati, sicer se lahko vse skupaj sprevrže v začarani krog. Težko jim je, ker ne poznajo drugačne vzgoje, in zato se morajo zavestno odločiti, da bodo pozabili na svojo preteklost in svoje otroke vzgajali drugače.

Svetujem vam, dragi starši, da si vzamete čas za svojega otroka in se z njim čim več pogovarjajte, skupaj iščite rešitve, mu pomagajte pri oblikovanju pozitivne samopodobe in predvsem bodite z njim potrpežljivi, pa četudi se boste kdaj morali »ugrizniti v jezik«.
Nikar se fizično ne znašajte nad otrokom, ne vpijte nanj in ne zmerjajte ga z grdimi besedami, kajti otroku ste prvi zgled in le tako boste nekoč ponosni na to, kako so vzgojeni vaši vnuki.

Če pa se počutite nemočni, se nikar preveč ne obremenjujte. Če imate možnost, otroka vpišite v vrtec, kjer bo prej ali slej izpostavljen taki izkušnji. Če se otrok ne bo sam znašel, mu bo pri tem pomagala vzgojiteljica. V vrtcu imamo možnost, da npr. skozi igro vlog izpostavimo tak dogodek oz. ga neopazno sprožimo. Večkrat pa nam priskočijo na pomoč tudi lutke, ki včasih delajo čudeže.
Pomembno je, da se z otrokom pogovorimo ter ga seznanimo z njegovim neprimernim obnašanjem. To pa ni enostavna naloga, ne za vzgojitelje ne za starše.

Vsi pa znamo objeti svoje otroke in jim dati velik poljubček.
Napisala: Vzgojiteljica Urška Primožič

Članek je bil objavljen v aprilski številki revije Supermami.

Priporočljivo branje >>> Sugestija in avtosugestija



Ključne besede: Urška Primožič  agresivni otroci  agresivnost  vzgoja  starši in otroci  vzgojitelji  vzgoja  potrpežljivost  samopodoba  starševstvo 



Pia always jumped to look for the blueberries, whether it was the summer, autumn or winter. But in autumn and winter there were no blueberries on the bushes ...
Avtorska slikanica o poletju in preprostih trenutkih, ki se dogajajo poleti
Priročnik o aroniji, rastlini, ki je zdravilna, okusna in predstavlja lep okras vsakega vrta.
Slikanica prinaša zgodbico o štirih Marsovčkih, ki se med počitnicami odpravijo na poučno in zabavno raziskovanje prostranega vesolja ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
Nekdo je bil včasih nihče, ki je želel in to storil.

John Burroughs