Ekološki odnos do gozda

Ekološki odnos do gozda

12.02.2008 | Avtor: dr. Anton Trstenjak
"Ne gre več za nasprotje med svetlobo in senco, marveč za združitev in skladje nasprotnih lastnosti, ki jih skrivajo v sebi narava in tehnika, gozd in mesto; saj ravno gozd daje vselej tudi sence, skozi katere prodirajo sončni žarki."

Tako pa s škodljivimi posegi industrije v naše gozdove vedno bolj izzivamo docela nov odnos do gozda, ki je bil v prejšnjih časih človeku docela neznan, to je namreč tipično moderna ekološka problematika, pred katero se je znašla moderna družba.

Ekološki pristop k gozdu je pravzaprav skupni imenovalec, na katerega lahko spravimo vse doslej imenovane razsežnosti.
Z ekološkim razmerjem do gozda pravzaprav sklenemo celotni krožni tok razvoja: v začetku je bil izhod iz vode v gozd, potem izhod iz gozda v polja in mesta in končno zopetni povratek v gozd.

Seveda ne gre več za prvotno napetost med "noter in ven", marveč za zopetno vzpostavitev in harmonijo med divergentnimi smermi, se pravi med naravo in tehniko.


Gozd


Ne gre več za vprašanje, ali v gozd ali iz gozda, marveč za večkratno diferencialno razmerje, ki si ga je človeštvo v premenah časa ustvarilo v svojem odnosu do narave.

Ne gre več za nasprotje med svetlobo in senco, marveč za združitev in skladje nasprotnih lastnosti, ki jih skrivajo v sebi narava in tehnika, gozd in mesto; saj ravno gozd daje vselej tudi sence, skozi katere prodirajo sončni žarki.
 
Civilizacija, ki je ustvarila drugi pol, tehniko, v tej dilemi, je možna, da se preživi samo na podlagi obeh polov.
Če hočemo vprašanje zopetnega ravnovesja med naravo in tehniko zaokrožiti, moramo ponovno poudariti temeljno resnico: ustvarjalno lahko človek v svojem prizadevanju za življenjsko harmonijo živi samo, če odkrije kamen modrecev, to je zlato sredino, zlati rez med gozdom in mestom, med življenjem in tehniko, naravo in mehaniko, starim in novim soncem in senco, torej med skrajnostmi, kajti vse enostranosti so brez duše, nas dušijo; samo sredina ima dušo, samo ta diha in oživlja.

gozd

Velja pa pravilo: s prvim drevesom, ki so ga podrli, se je začela civilizacija; z zadnjim, ki naj bi ga podrli, pa bo civilizacija izumrla.

Odlomek iz knjige: Za človeka gre, Izbrana razmišljanja, 1991

(Odlomki iz knjige objavljeni z dovoljenjem Inštituta Antona Trstenjaka)

Preberite si tudi knjige o vzgoji rastlin >>> Knjige o vrtu in vrtnarjenju

Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Anton Trstenjak  ekologija  gozd  izbrana razmišljanja  Za človeka gre 



Tudi majhen podlesek, nič večji od miške, lahko doseže nemogoče ...
Računalniški priročnik
Ta drobna knjiga bo mnoge izmed vas pripeljala do pravilnih in naravnih poti življenja ...
Čudoviti svet preprostih sladkih dobrot, tistih, ki so priljubljene danes in tistih, iz časov naših babic, na katere ste že malo pozabili ...
vaš e-mail naslov

Kresnik mesečnik
Knjižne novice
"Če vas nekdo izziva, vedno poskušajte izziv sprejeti."

Donald J. Trump