Šege pod lipo domačo

Šege pod lipo domačo

12.04.2007 | Avtor: Dušica Kunaver
"Življenje človeka je enako življenju rastline. Od pomladne rasti do poletja, ko oba, človek in rastlina, dosežeta višek svojih moči. Po zreli jeseni oba stopata v zimo svojega življenja, kjer se njuna pot umiri. A to je le sled enega človeka in ene rastline. Življenje teče dalje in po zimi pride spet pomlad."
Življenje človeka je enako življenju rastline. Od pomladne rasti do poletja, ko oba, človek in rastlina, dosežeta višek svojih moči. Po zreli jeseni oba stopata v zimo svojega življenja, kjer se njuna pot umiri. A to je le sled enega človeka in ene rastline. Življenje teče dalje in po zimi pride spet pomlad.

Enako sovpadata letni in življenjski krog v pesmih in šegah našega ljudstva, ki je vedno, tesno povezano z zemljo, prisluhnilo utripu njene rasti.

Pomladni velikonočni praznik v naši deželi krasijo tudi pomladne cvetice:

VIJOLICA

Vijolica – v drobni, dišeči, sklonjeni vijolici je naše ljudstvo našlo lastnosti, ki jih je izrazilo v svojih reklih: diši kot vijolica, skromen kot vijolica …

TROBENTICA

Trobentica - ko zvončki »odzvonijo« pomlad, jo začenjajo trobentice »trobiti«. Kot »trobenta« oblikovana cvetica prav zares zatrobi, če zapiskaš na njen cvet.

NARCISA

Na Gorenjskem to cvetico imenujejo ključavnica – ker je Bog Stvarnik z bunčico pod njenim cvetom »zaklenil« med, ki so ga neubogljive čebelice nabirale tudi ob nedeljah. Ime narcisa pa je ta cvetica dobila po lepem, a ošabnem grškem pastirju Narcisu.

FORZICIJA

v preteklosti revščina slovenskemu kmetu ni dopuščala, da bi skrbel za okrasno grmičevje, zato je forzicija šele v zadnjem času s sončno barvo svojih cvetov začela krasiti veseli pomladni velikonočni praznik.

*

Po dolgem štiridesetdnevnem postu, ki traja od pepelnične srede (dan po pustnem torku) do velike noči, se velikonočne dobrote kaj priležejo.

KRUH

Kruh je osrednja žlahtnost vsakega slovenskega praznika – od krstne in svatbene pogače do božičnih in velikonočnih kruhov – vedno prinaša zdravje, srečo in blaginjo. Našemu človeku pomeni tudi ljubezen do domačega kraja, saj »koder sonce teče, najboljši kruh doma se peče!«

POTICA

Beseda potica je nastala iz »povitica«, saj je vanjo »povit« nadev iz orehov, medu, ocvirkov, pehtrana, smetane, rozin, suhega sadja in drugih dobrot. Od nekdaj potica zaznamuje praznik kot slovesna, praznična jed. To svojo žlahtnost je ohranila do danes in postala je ena od znamenitosti, po katerih je Slovenija znana v svetu.

VELIKONOČNO JAJCE

PisaniceOd pradavnine je jajce vir in simbol življenja.
V naših krajih so velikonočni pirhi ljudska umetnina, ki ima svojo govorico. Velikonočni pirh, je bil darilo dekleta fantu. Dekle, ki ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rada, je svojo ljubezen »napisala« na pisanico:

Pisanica rdeča – ljubezen goreča.
Ti pisanico dam - te rada imam.
je govorila pisanica - drobno ljubezensko pisemce.
V mnogih slovenskih krajih so nekdaj velikonočne jajčne lupine, raztresene okoli hiše , varovale domačijo pred kačami, mravljami in mrčesom.

SOL

Od nekdaj je sol zaščitnica proti vsem zlem silam – odganja čarovnice, zlodeja in druga hudobna bitja. Žegnana sol pa ima še veliko večjo moč od navadne soli - človeku in živini prinaša zdravje, a polju rodovitnost.

*

S pomladjo in pomladnimi prazniki povezujemo nekaj živali:

ZAJEC

Zajček, prijazna, plaha, nenevarna, mila živalca, ki poleg piščančkov, petelinčkov in jagenjčkov krasi sliko pomladanskih velikonočnih praznikov, je v slovenskem ljudskem izročilu pustil sled v basnih, pesmih in tudi pregovorih:
Skoro ni še nikol zajca ujel
V tem grmu tiči zajec (to je tidto, kar je pomembno)
Spozna se kot zajec na boben

PETELIN

Petelin je od pradavnine v slovenskem prostoru zaščitna žival. Pomeni budnost in varovanje pred nevarnostjo. Ob petelinovem jutranjem petju zbežijo vsi nočni strahovi, celo hudič se boji jutranjega petelinovega petja.
Lončen petelinček na kmečki hiši odganja zle sile, kovinski petelinček na cerkvenem zvoniku odganja strelo in kaže smer vetra. S tem napoveduje vreme.
Živ petelinček na vrhu voza, ki pelje nevestino balo, pa bo v novo družino prinesel novorojenca.

KOKOŠ IN PIŠČANEC

Tudi s kokoško in piščancem je povezana vrsta ,ljudskih modrosti:
Bolje shranjeno jajce, kot snedena kokoš.
Pišče bolj pametno kot koklja.
Še slapa kura zrno najde.
Raje v oblicah krompir, kot pohane piške, kjer je prepir.

Več o tem v knjigi > Šege in pesmi pod lipo domačo / Dušica Kunaver
Mnenja: Tudi vi lahko popestrite članek s svojimi komentarji, idejami, mnenji, razmišljanji ... na našem forumu. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne razprave, izmenjavi mnenj in odzivom na članke in druge prispevke v MavriČnem Mesečniku.

Prispevajte svoj komentar k članku
» Vpišite svoje mnenje, poklepetajte o tem članku na našem forumu » Preberite mnenja

Za izražanje mnenj se je potrebno registrirati oz. prijaviti na forum mavrica.net.

Ključne besede: Dušica Kunaver etnologija  cvetje  letni časi  pomlad  običaji  prazniki  pregovori šege pod lipo domačo 



Priročnik za vizualiziranje
Visoko v gorah je desetletni pastirček Tonček pasel svoje ovčice. Vsako jutro je zgodaj vstal in jih preštel.
V knjigi Uresniči svoje želje je nekaj najučinkovitejših učenj, ki vam bodo pomagala v vsakdanjem življenju
Naučimo se risati živali v preprostih štirih korakih. Za risarje od 3 - 99 let!
vaš e-mail naslov

Mavrični mesečnik
Knjižne novice
Bolje je, da ti spodleti v izvirnosti, kot da uspeš s kopiranjem.

Herman Melville